Finančne funkcije – Drugi del
Nazaj na Finančne funkcije – Prvi del
Naprej na Finančne funkcije – Tretji del
CUMIPMT
Izračuna kumulativna plačila obresti, torej skupne obresti, za naložbo na osnovi konstantne obrestne mere.
CUMIPMT(mera; NPer; PV; S; E; vrsta)
Mera je periodična obrestna mera.
NPer je plačilno obdobje s skupnim številom obdobij. NPer je lahko tudi vrednost, ki ni celo število.
PV je trenutna gotovinska vrednost zaporednih plačil.
S je prvo obdobje.
E je zadnje obdobje (perioda).
Vrsta je datum zapadlosti plačila na začetku ali na koncu vsakega obdobja.
Kakšna so plačila obresti, če je letna obrestna mera 5,5 %, plačilno obdobje za mesečna plačila 2 leti in trenutna gotovinska vrednost 5.000 denarnih enot? 4. obdobje je začetno, 6. obdobje pa končno obdobje. Plačilo zapade na začetku vsakega obdobja.
=CUMIPMT(5,5%/12;24;5000;4;6;1) = -57,54 denarnih enot. Plačila obresti med 4. in 6. obdobjem obsegajo 57,54 denarnih enot.
CUMIPMT_ADD
Izračuna akumulirane obresti za obdobje.
Funkcije, katerih imena se končajo z _ADD ali _EXCEL2003, dajo enake rezultate kot ustrezne funkcije programa Microsoft Excel 2003 brez pripone. Za rezultate, ki temeljijo na mednarodnih standardih, uporabljajte funkcije brez pripone.
CUMIPMT_ADD(mera; NPer; PV; začetno_obdobje; končno_obdobje; vrsta)
Mera je obrestna mera za vsako obdobje.
NPer je skupno število plačilnih obdobij. Mera in NPer se morata nanašati na isto enoto in se tako morata izračunati letno ali mesečno.
PV je trenutna vrednost.
Začetno_obdobje je prvo plačilno obdobje za izračun.
Končno_obdobje je zadnje plačilno obdobje za izračun.
Vrsta je zapadlost plačila na koncu vsakega obdobja (vrsta = 0) ali na začetku obdobja (vrsta = 1).
Za hišo najamemo naslednjo hipoteko:
Mera: 9,00 odstotka na leto (9% / 12 = 0,0075), trajanje: 30 let (NPer = 30 * 12 = 360), Pv: 125000 denarnih enot.
Koliko obresti je potrebno plačati v drugem letu hipoteke (torej od 13. do 24. obdobja)?
=CUMIPMT_ADD(0,0075;360;125000;13;24;0) vrne -11135,23.
Koliko obresti moramo plačati v prvem mesecu?
=CUMIPMT_ADD(0,0075;360;125000;1;1;0) vrne -937,50.
CUMPRINC
Vrne kumulativne obresti za naložbeno obdobje s konstantno obrestno mero.
CUMPRINC(mera; NPer; PV; S; E; vrsta)
Mera je periodična obrestna mera.
NPer je plačilno obdobje s skupnim številom obdobij. NPer je lahko tudi vrednost, ki ni celo število.
PV je trenutna gotovinska vrednost zaporednih plačil.
S je prvo obdobje.
E je zadnje obdobje (perioda).
Vrsta je datum zapadlosti plačila na začetku ali na koncu vsakega obdobja.
Kako visoko je izplačilo, če je letna obrestna mera 5,5 % za 36 mesecev? Gotovinska vrednost je 15.000 denarnih enot. Višina izplačila se izračuna med 10. in 18. obdobjem. Datum zapadlosti je na koncu obdobja.
=CUMPRINC(5,5%/12;36;15000;10;18;0) = -3669,74 denarnih enot. Višina izplačila med 10. in 18. obdobjem je 3669,74 denarnih enot.
CUMPRINC_ADD
Izračuna kumulativni odkup za posojilo v nekem obdobju.
Funkcije, katerih imena se končajo z _ADD ali _EXCEL2003, dajo enake rezultate kot ustrezne funkcije programa Microsoft Excel 2003 brez pripone. Za rezultate, ki temeljijo na mednarodnih standardih, uporabljajte funkcije brez pripone.
CUMPRINC_ADD(mera; NPer; PV; začetno_obdobje; končno_obdobje; vrsta)
Mera je obrestna mera za vsako obdobje.
NPer je skupno število plačilnih obdobij. Mera in NPer se morata nanašati na isto enoto in se tako morata izračunati letno ali mesečno.
PV je trenutna vrednost.
Začetno_obdobje je prvo plačilno obdobje za izračun.
Končno_obdobje je zadnje plačilno obdobje za izračun.
Vrsta je zapadlost plačila na koncu vsakega obdobja (vrsta = 0) ali na začetku obdobja (vrsta = 1).
Za hišo najamemo naslednjo hipoteko:
Mera: 9,00 odstotka na leto (9% / 12 = 0,0075), trajanje: 30 let (plačilna obdobja = 30 * 12 = 360), NPV: 125000 denarnih enot.
Koliko povrnete v drugem letu hipoteke (torej od 13. do 24. obdobja)?
=CUMPRINC_ADD(0,0075;360;125000;13;24;0) vrne -934,1071
V prvem mescu odplačate naslednjo količino:
=CUMPRINC_ADD(0,0075;360;125000;1;1;0) vrne -68,27827
DOLLARDE
Pretvori navedeno ceno, podano kot decimalni ulomek, v decimalno število.
DOLLARDE(ulomkovni_dolar; ulomek)
Ulomkovni_dolar je število, podano kot decimalni ulomek.
Ulomek je celo število, ki naj nastopi kot imenovalec decimalnega ulomka.
=DOLLARDE(1,02;16) predstavlja 1 in 2/16. Rezultat je 1,125.
=DOLLARDE(1,1;8) predstavlja 1 in 1/8. Rezultat je 1,125.
DOLLARFR
Pretvori navedeno ceno, podano kot decimalno število v ceno, izraženo kot ulomek.
DOLLARFR(decimalni_dolar; ulomek)
Decimalni_dolar je decimalno število.
Ulomek je celo število, ki naj nastopi kot imenovalec decimalnega ulomka.
=DOLLARFR(1,125;16) pretvori v šestnajstine. Rezultat je 1,02 za 1 plus 2/16.
=DOLLARFR(1,125;8) pretvori v osmine. Rezultat je 1,1 za 1 plus 1/8.
MDURATION
Izračuna prilagojeno Macauleyevo trajanje v letih za vrednostni papir s stalnimi obrestmi.
MDURATION(poravnava; zapadlost; kupon; donos; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Kupon je nominalna letna obrestna mera (kuponska obrestna mera)
Donos je letni donos vrednostnega papirja.
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 1. 1. 2001; datum zapadlosti je 1. 1. 2006. Nominalna obrestna mera je 8 %. Donos je 9,0 %. Obresti plačamo dvakrat na leto (frekvenca je 2). Če uporabimo dnevni izravnalni izračun obresti (osnova 3), kako dolgo je prilagojeno trajanje?
=MDURATION("01.01.2001"; "01.01.2006"; 0,08; 0,09; 2; 3) vrne 4,02 let.
MIRR
Izračuna prilagojeno notranjo stopnjo donosa za niz naložb.
MIRR(vrednosti; naložba, mera_reinvestiranja)
Vrednosti ustreza polju ali sklicu celice za celice, katerih vsebina ustreza plačilom.
Naložba je obrestna mera za naložbe (negativne vrednosti polja).
Reinvest_mera je obrestna mera ponovne naložbe (pozitivne vrednosti polja).
Če predpostavimo, da je vsebina celice A1 = -5, A2 = 10, A3 = 15 in A4 = 8 ter vrednost naložb 0,5 in vrednost ponovne naložbe 0,1, znaša rezultat 94,16 %.
NOMINAL
Izračuna letno nominalno obrestno mero glede na efektivno mero in število obdobij v letu.
NOMINAL(efektivna_mera; NPerY)
Efekt_mera je efektivna obrestna mera.
Nnal je število plačil obresti po obdobjih na leto.
Kakšne so nominalne obresti na leto pri efektivni obrestni meri 13,5 %, če na leto opravimo 12 plačil.
=NOMINAL(13,5%;12) = 12,73 %. Nominalna letna obrestna mera je 12,73 %.
NOMINAL_ADD
Izračuna letno nominalno obrestno mero na podlagi efektivne mere in števila plačil obresti na leto.
Funkcije, katerih imena se končajo z _ADD ali _EXCEL2003, dajo enake rezultate kot ustrezne funkcije programa Microsoft Excel 2003 brez pripone. Za rezultate, ki temeljijo na mednarodnih standardih, uporabljajte funkcije brez pripone.
NOMINAL_ADD(efektivna_stopnja; Nnal)
Efekt_mera je efektivna letna obrestna mera.
Nnal je število plačil obresti po obdobjih na leto.
Kakšna je nominalna obrestna mera pri efektivni obrestni meri 5,3543 % in četrtletnemu plačevanju.
=NOMINAL_ADD(5,3543%;4) vrne 0,0525 ali 5,25 %.
NPV
Vrne trenutno vrednost naložbe na osnovi niza plačil po obdobjih in diskontne stopnje. Neto trenutno vrednost dobimo tako, da od vrnjene vrednosti odštejemo stroške projekta (začetno plačilo).
Če se plačila ne opravijo ob rednih intervalih, uporabite funkcijo XNPV.
NPV(mera; število 1 [; število 2 [; ... [; število 254]]])
Mera je diskontna mera za obdobje.
Ta funkcija prezre vse besedilne in prazne celice v obsegu podatkov. Če sumite,da so rezultati funkcije napačni, preverite prisotnost besedila v obsegih podatkov. Uporabite funkcijo poudarjanje vrednosti, s katero poudarite besedilno vsebino v obsegu, ki lahko predstavlja število.
Kakšna je neto trenutna vrednost plačil po obdobjih 10, 20 in 30 denarnih enot z diskontno stopnjo 8,75 %. Na začetku so bili stroški plačani ko -40 denarnih enot.
=NPV(8,75%;10;20;30) = 49,43 denarnih enot. Neto trenutna vrednost je vrnjena vrednost brez začetnih stroškov 40 denarnih enot, torej 9,43 denarnih enot.
PDURATION
Izračuna število obdobij, ki jih potrebuje naložba, da doseže želeno vrednost.
PDURATION(mera; PV; FV)
Mera je konstanta. Obrestno mero se izračuna za celotno trajanje (obdobje trajanja). Obrestna mera na obdobje se izračuna z deljenjem obrestne mere z izračunanim trajanjem. Notranja mera za redno plačilo se vnese kot Mera/12.
PV je trenutna vrednost. Gotovinska vrednost je polog gotovine ali trenutna gotovinska vrednost tega plačila. Kot vrednost pologa morate vnesti pozitivno vrednost; polog ne sme biti 0 ali manjši od 0.
FV je pričakovana vrednost. Prihodnja vrednost določa želeno (prihodnjo) vrednost pologa.
Pri obrestni meri 4,75 %, gotovinski vrednosti 25.000 denarnih enot in prihodnji vrednosti 1.000.000 denarnih enot je izračunano trajanje 79,49. Plačilo po obdobjih je nastali koeficient prihodnje vrednosti in trajanja, v tem primeru 1.000.000/79,49=12.850,20.
PMT
Vrne plačilo po obdobjih za redno plačilo s stalnimi obrestnimi merami.
PMT(mera; NPer; PV [ ; [ FV ] [ ; vrsta ] ])
Mera je periodična obrestna mera.
NPer je skupno število obdobij, v katerih se plačujejo redna plačila.
PV je trenutna gotovinska vrednost zaporednih plačil.
FV (neobvezno) je želena vrednost (prihodnja vrednost), dosežena ob koncu periodičnih plačil.
Vrsta (neobvezno) je datum zapadalosti za obročna plačila. Vrsta=1 je plačilo na začetku in vrsta=0 plačilo na koncu vsakega obročnega obdobja.
V funkcijah Collabora Office Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.
Kakšna so plačila po obdobjih pri letni obrestni meri 1,99 %, če je čas plačila 3 leta in gotovinska vrednost 25.000 denarnih enot? 36 mesecev je 36 plačilnih obdobij, obrestna mera na plačilno obdobje je 1,99%/12.
=PMT(1,99%/12;36;25000) = -715,96 denarnih enot. Mesečni obrok torej znaša 715,96 denarnih enot.
PPMT
Vrne plačilo na glavnico za določeno obdobje za naložbo, ki temelji na rednih plačilih po obdobjih in konstantni obrestni meri.
PPMT(mera; obdobje; NPer; PV [ ; FV [ ; vrsta ] ])
Mera je periodična obrestna mera.
Obdobje je obdobje odplačevanja. P=1 za prvo in P=NPer za zadnjo obdobje.
NPer je skupno število obdobij, v katerih se plačujejo redna plačila.
PV je trenutna gotovinska vrednost zaporednih plačil.
FV (neobvezno) je želena (prihodnja) vrednost.
Vrsta (neobvezno) določa datum zapadlosti. F=1 za plačilo na začetku in F=0 za plačilo na koncu obdobja.
V funkcijah Collabora Office Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.
Kako visoko je mesečno plačilo po obdobjih pri letni obrestni meri 8,75 % v obdobju treh let? Gotovinska vrednost je 5.000 denarnih enot in je vedno plačana na začetku obdobja. Prihodnja vrednost je 8.000 denarnih enot.
=PPMT(8,75%/12;1;36;5000;8000;1) = -350,99 denarnih enot.
PRICE
Izračuna tržno vrednost vrednostnega papirja s stalnimi obrestmi, funkcija za napoved donosa je nominalna vrednost 100 denarnih enot.
PRICE(poravnava; zapadlost; mera; donos; odkup; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Mera je nominalna letna obrestna mera (kuponska obrestna mera)
Donos je letni donos vrednostnega papirja.
Odkup: odkupna vrednost vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 15. 2. 1999; datum zapadlosti je 15. 11. 2007. Nominalna obrestna mera je 5,75 %. Donos je 6,5 %. Odkupna vrednost je 100 denarnih enot. Obresti so izplačane dvakrat na leto (frekvenca je 2). Po izračunu z osnovo 0 je cena naslednja:
=PRICE("15.02.1999"; "15.11.2007"; 0,0575; 0,065; 100; 2; 0) vrne 95,04287.
PRICEDISC
Izračuna ceno za 100 denarnih enot nominalne vrednosti za diskontirani vrednostni papir.
PRICEDISC(poravnava; zapadlost; popust; odkup [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Popust je odstotek popusta pri nakupu vrednostnega papirja.
Odkup: odkupna vrednost vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Vrednostni papir kupimo 15. 2. 1999; datum zapadlosti je 1. 3. 1999. Popust v odstotkih je 5,25 %. Odkupna vrednost je 100. Po izračunu z osnovo 2 je popust naslednji:
=PRICEDISC("15.02.1999"; "01.03.1999"; 0,0525; 100; 2) vrne 99,79583.
PRICEMAT
Izračuna ceno vrednostnega papirja, ki prinese obresti ob zapadlosti, na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
PRICEMAT(poravnava; zapadlost; izdaja; donos [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Izdaja je datum izdaje vrednostnega papirja.
Mera je obrestna mera vrednostnega papirja na datum izdaje.
Donos je letni donos vrednostnega papirja.
Datum poravnave: 15. februar 1999, datum zapadlosti: 13. april 1999, datum izdaje: 11. november 1998. Obrestna mera: 6,1 odstotkov, donos: 6,1 odstotkov, osnova: 30/360 = 0.
Ceno izračunamo tako:
=PRICEMAT("15.02.1999";"13.04.1999";"11.11.1998"; 0,061; 0,061;0) vrne 99,98449888.
SLN
Vrne linearno amortizacijo sredstva na obdobje. Velikost amortizacije se med obdobjem amortizacije ne spreminja.
SLN(stroški; rešeno; življenjska_doba)
Stroški so začetni stroški premoženja.
Rešeno je vrednost sredstva na koncu njegove življenjske dobe.
Življenjska_doba je obdobje amortizacije, ki določa število obdobij pri amortizaciji sredstva.
Pisarniško opremo z začetno vrednostjo 50.000 denarnih enot amortiziramo 7 let. Vrednost na koncu amortizacije bo 3.500 denarnih enot.
=SLN(50000;3,500;84) = 553,57 denarnih enot. Mesečna amortizacija po obdobjih za pisarniško opremo je 553,57 denarnih enot.
TBILLEQ
Izračuna letni donos za zakladno menico. Zakladno menico kupimo na datum poravnave in prodamo pri polni nominalni vrednosti na datum zapadlosti, ki mora biti znotraj istega leta. Popust odštejemo od nakupne cene.
TBILLEQ(poravnava; zapadlost; popust)
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Popust je odstotek popusta pri nakupu vrednostnega papirja.
Datum poravnave: 31. marec, datum zapadlosti: 1. junij 1999, popust: 9,14 odstotkov.
Donos na zakladno menico, ki ustreza vrednostnemu papirju, izračunamo tako:
=TBILLEQ("31.03.1999";"01.06.1999"; 0,0914) vrne 0,094151 ali 9,4151 odstotkov.
TBILLPRICE
Izračuna ceno zakladne menice na sto denarnih enot.
TBILLPRICE(poravnava; zapadlost; popust)
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Popust je odstotek popusta pri nakupu vrednostnega papirja.
Datum poravnave: 31. marec 1999, datum zapadlosti: 1. junij 1999, popust: 9 odstotkov.
Cena zakladne menice se izračuna tako:
=TBILLPRICE("31.03.1999";"01.06.1999"; 0,09) vrne 98,45.
TBILLYIELD
Izračuna donos zakladne menice.
TBILLYIELD(poravnava; zapadlost; cena)
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Cena je nakupna cena zakladne menice na sto denarnih enot nominalne vrednosti.
Datum poravnave: 31. marec 1999, datum zapadlosti: 1. junij 1999, cena: 98,45 denarnih enot.
Donos zakladne menice se izračuna tako:
=TBILLYIELD("31.03.1999";"01.06.1999"; 98,45) vrne 0,091417 ali 9,1417 odstotkov.
YIELD
Izračuna donos vrednostnega papirja.
YIELD(poravnava; zapadlost; mera; cena; odkup; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Mera je letna obrestna mera.
Cena je nakupna cena vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Odkup: odkupna vrednost vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 15. 2. 1999; datum zapadlosti je 15. 11. 2007. Obrestna mera je 5,75 %. Cena je 95,04287 denarnih enot na 100 enot nominalne vrednosti, odkupna vrednost je 100 denarnih enot. Obresti so izplačane dvakrat na leto (frekvenca je 2) in osnova je 0. Kako visok je donos?
=YIELD("15.02.1999"; "15.11.2007"; 0,0575 ;95,04287; 100; 2; 0) vrne 0,065 ali 6,50 odstotkov.
YIELDDISC
Izračuna letni donos za diskontiran vrednostni papir.
YIELDDISC(poravnava; zapadlost; cena; odkup [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Cena je nakupna cena vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Odkup: odkupna vrednost vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Brezobrestni vrednostni papir kupimo 15.2.1999; datum zapadlosti je 1.3.1999. Cena je 99,795 denarnih enot na 100 enot nominalne vrednosti, odkupna vrednost je 100 denarnih enot. Osnova je 0. Kako visok je donos?
=YIELDDISC("15.02.1999"; "01.03.1999"; 99,795; 100; 2) vrne 0,052823 ali 5,2823 odstotkov.
YIELDMAT
Izračuna letni donos vrednostnega papirja s plačilom obresti na dan zapadlosti.
YIELDMAT(poravnava; zapadlost; izdaja; mera; cena [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Izdaja je datum izdaje vrednostnega papirja.
Mera je obrestna mera vrednostnega papirja na datum izdaje.
Cena je nakupna cena vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Vrednostni papir kupimo 15. 3. 1999. Datum zapadlosti je 3. 11. 1999. Datum izdaje je 8. 11. 1998. Obrestna mera je 6,25 %, cena je 100,0123 denarnih enot. Osnova je 0. Kako visok je donos?
=YIELDMAT("15.03.1999"; "03.11.1999"; "08.11.1998"; 0,0625; 100,0123; 0) vrne 0,060954 ali 6,0954 odstotkov.